Črne luknje

Se vam kdaj zgodi, da med pogovorom ne najdete besede za stvar, ki bi jo radi izrazili? Da besede enostavno ni?

Nekje globoko v zavesti imate pojem, ki bi moral slediti v stavku, ki ga pripovedujete, besede pa nikakor ne privrejo na plan?

Upam, da ne, ker je nekoliko strašljivo.

Sredi pogovora ne znaš izustiti besede kot je bojler, ali ventil, ali ... karkoli. Vidiš ga z notranjimi očmi, čutiš ga, besed pa od nikjer.

Ko se ti zgodi, se sprašuješ, kaj je narobe? Od kje te čudne "črne" luknje? No, niti niso črne, saj se "neopisljivi" predmeti svetijo kot  zvezde v temi. Bolj so kratki stiki, ki ti dajo misliti. Predvsem, kaj se dogaja v tvoji glavi in kam puhtijo besede, ki si se jih naučil že zdavnaj.

Zato razmišljaš in razmišljaš, dokler jih znova ne obudiš oziroma se pojavijo... kar tako!

Kot bi vzporedno živel v več svetovih; enem tukaj in zdaj, drugem tam in zdaj. "Severni sij" - fantazijska knjiga, je ob takšnih trenutkih zelo realna. Fantastičnost se izgubi. Ko prebereš še o novih fizikalnih dognanjih, o realnosti obstoja istega delca na dveh različnih koncih istočasno, postane nebo jasno.

Morda pa le nisem tako čuden, pomisliš!